Mrtva ljubica
Polega vse v temnenje predvečera,
kot vile v lokah plešejo meglice,
med hojo luščim se iz rok nemira,
ki stiska dih in mi naguba lice.
Kdo ve, kako na groblju tam pristanem,
med kamni, križi vijugam, med tišino,
kot v mrežo se prosojnih niti ujamem,
polaga nekaj vame bolečino,
željó za ljubega dotik, objem,
roti me, prosi duša, vame vpeta,
pokaže pot, kod hodim naj in grem
od čustev njenih vodena, prevzeta.
Z dlanjo se mojo dragega dotakne,
pred vhodom, ki prav dobro ga poznam,
čas skrči se, ves svet premakne,
kar sem zanikala, si zdaj priznam.
V objemu znanem biva čuden mraz -
je mrtva tujka ali sem to jaz?
Zelo močna pesem, morda le vejice v tej kitici:
željó za ljubega dotik, objem,
roti me, prosi duša, vame vpeta,
pokaže pot, kod hodim naj in grem
od čustev njenih vodena, prevzeta.
Lp, Ana
Hvala, Ana.
Sem popravila, upam, da prav :)
lp
pi
Čestitke k pesmi, ki je polna podob in skrivnostna,
lp, Ana
med hojo luščim se iz rok nemira...
Krasno!
Lp Martina
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 23. 09. 2023 ob 19:40
- Prebrano 680 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 259.62
- Število ocen: 17