ogledala
se
vdrejo
izbočijo
nagubajo
prepričajo oči
da popačijo roko, ki se stegne k odsevu
lažejo
dokler se z nasmehov ne odlušči svetloba
Poslano:
19. 09. 2023 ob 18:44
Spremenjeno:
19. 09. 2023 ob 18:44
Ker se opazujem v ogledalih ali v odzivih lahko rečem, da je to grobo fizično življenje, ki ima 7 nivojev, poznamo pa le tri, iluzija, sicer oprijemljiva, a zato toliko bolj trdovratna...Ko mi kapne se lahko celo nasmehnem.
Morebiti obrneš ogledalo in naj si ta morilec srečnih ljudi raje ogleduje steno; takrat se hipoma povrne nekam ubegli čas in spet lahko delaš kozolce, salte pa morda še kaj ... Šalo na stran: Je pa pesem, poetesa Irena, pomenljiva in seveda z drugačnim sporočilom.
Naj te pocrklja lep večer,
Sašo
... imaš prav, Irena; ogledala res lažejo, Dekle med kotički mi je pa všeč, ker me vabi k razmišljanju;)))
Lepo popoldne ti želim,
Breda
Svit, hvala
ja, tudi fantom se ne gode nič drugače :)
lp
pi
Sašo, hvala. Tvoj deček se še ni odluščil, kot se zna zgoditi starim ogledalom. :)
lp
pi
Hvala, Breda. Med kotiči ustnic je lahko nasmeh (ali pa ne). Je lahko dekle, ali pač ne. :)
Veliko deklištva naj te obišče. Resnost pristoji le starim ali pa morda ujetim v privide.
Objem
pi
Ta odsev deluje živo, kot bi bil (samo)svoja oseba ... čestitke,
lp, Ana
Hvala, Ana !
lp
pi
Bravo, čestitke Irena!
Bodi dobro,
Marija
Komentiranje je zaprto!