Jezdeci apokalipse
poskačejo na poltovornjak.
Za njimi ostaja zrak
razrezan na nešteto delcev -
v grozljivi tišini,
ki se vrtinči z dimom in smradom.
V gostem grmovju hlipa.
Miži in si zatiska ušesa -
kot mu je naročila mama.
Po nogi se cedi urin.
Črn kot ebenovina.
Jezdeci apokalipse
skačejo na poltovornjak.
Obira se, slabo mu je.
Stopi do grma.
Mrliški pot ga oblije.
rad bi, da si jih več prebere to pesem, ker jih veliko še misli, da je pesem nekaj, resnica pa nekaj drugega.
prisrčen objem od mene. bo že kako.
lp, m
hvaležna za tvoj odziv, pozdrave Nada
Komentiranje je zaprto!