Pred osipom
Ko bodo slike vseh iskanj zbledele,
ko spere tisoč barv se le v sivino,
popači živost, ki so jo ujele,
kot dno, ki mrtvo zdi se pod gladino.
Čeprav še zardim kot mlade zore,
nasmehi polni so rumeno srečne
in dihajo sladkosti skozi pore,
se strehe v mah oblačijo opečne
in venčni listi cvetnih dni medlijo,
korak več vseh oblakov ne dohaja,
spotika se ob želje, ki štrlijo
kot na strnišču zadnji mak, ki vztraja.
Opoj ospe se skrčen v suho seme,
kali svetlobo, luščeno iz teme.
Po kapljicah sem ga izpila. Dozirano.
lpb
Ja, ko ..., kdo ve?
Lep večer, Stojan
Branka :) treba je okušati, kanje ?
Objem
pi
Prav res, Stojan, kdo ve, a slutimo ...
Hvala in lp
pi
Pa vendar je seme plod vsega, kar je bilo. Pa vendar je še vedno mogoče ločiti svetlobo od teme. Čestitke!
Milan Ž.
Hvala, Milan.
Lp
pi
Čestitke, draga Irena.
Osipam se in posipam,
... in se priporočam!
Objem,
Marija
Hvala, Marija, tudi za namig o zlogu premalo. :)
Objem
pi
Ali ni eden preveč?
Lp!
Milan Ž.
Milan, ne da bi ga našla :)
Kateri verz je sumljiv?
Stvar perspektive/odločitve: če je r zlogotvoren, potem je drugi verz, drugače pa ni! :)
Lp! Milan Ž.
stvar pravil :) r je zlogotvoren :)
Lp in čestitke za papričico :)
Komentiranje je zaprto!
