Zakaj mi mahaš v slovo

nikamor proč ne grem

je s teboj mi prelepo

čeprav ljubiti te ne smem

Ne morem in ne smem ljubiti te

ker mi ptice to ne dovolijo

z njimi moram peti pesmice

ko veselo žvrgolijo

Pa hočejo z menoj leteti

v daljne širne kraje

a domača polja in gore

imam veliko raje

Pa vendar nekaj je ranilo me

da ti odhajaš proč

da nočeš poslušati srce

ko tiho joče v temno noč

Bi dosti ti povedalo

in razumel bi moj navdih

ki me zagrinja vsak trenutek

ko zagledam tvoj dragi lik

Mi ne bi mahal v slovo

nikoli ne bi proč odšel

bi skupaj v domu grela se

ko mrzli veter bi zavel

Takrat spoznal bi svojo pot

da k meni vodi te

in ptice bi mi dovolile

da za vedno ljubim te

Milena