Življenje je lépo

dokler v meni upanje živi,

ki me na krilih nosi

kot ptica, ki pod nebo vzleti.

Upanje, tolažba neizmerna,

srce skrbnó ga hrani,

brez njega je težko živeti

saj dviga me, krepi in brani.

Če ga izgubim je,

kot da v temnem sem predoru,

kjer iščem tisto drobno lučko,

da me pripelje k izhodu.

In ko svetloba spet zasije

je brezizhodnost za menoj,

zaživi spet upanje, veselje

in mine moj notranji boj.

tolminka