Mini ekliptika

Sonce se prikradlo je na drugo stran podstrešja;

čutim, da ljubeče mi sledi, kamor le grem ...

Prej, tam pod drevesom je sušilo moje solze,

veselilo se je z mano, ker mrk ni legel na srce.

 

Sonce ve! Bile veselja solze so in »slik z razstave«.

Slikarja Hartmana veliko slik je izgubljenih,

ostala pa je večna glasba Slik z razstave ...

... ker ljubljen zvok ostane in ga človek poje!

 

Tako zdaj pojem tone spevov tvojih;

pesem tvojih rok, oči cigansko temnih,

objemov močnih, ki so varovali padce.

 

Padala sva skupaj v lepo, včasih v lažno.

Praviš, da se vdajam delu in usodo ljubim ...

Res, poti usode nerazumne so najlepše.

Nada

Dejan Bosil

Poslano:
11. 09. 2023 ob 10:21

Lepa pesem

Lep pozdrav, Dejan

Zastavica

Nada

Poslano:
11. 09. 2023 ob 14:14

Dejan, hvala! Takole si človek "domišlja", da vesolje vse ve ... morda pa??

Zastavica

Ivan Gaćina

Poslano:
13. 09. 2023 ob 22:54

Sunce se šulja kroz ljudsko tijelo dok se ne uvuče u kosti! ;-)

LPI

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Nada
Napisal/a: Nada

Pesmi

  • 10. 09. 2023 ob 16:43
  • Prebrano 148 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 223.9
  • Število ocen: 6

Zastavica