sled
kot črta, ki jo pusti za seboj letalo
pot posuta z belimi vrtnicami
ko se nebo prečisti
je v naročju trnje
ki se razraste
zaspiš za tistih sto let
rdeča se razcveta
v mrak brez sanj
lepe povesti, lepi spomini, pokopani nekje v nezavednem ...
krompir v oblicah premrzle ročice pogreje, ampak kaj čem jaz revež, vedno pomislim na pomfri.
lp, m
Ko izstopim iz inkarnacije izginem, nekaj časa ostane v spominih drugih sled, toda jaz sem že v fazi ko vem kdo sem, kam grem in kaj lahko pričakujem. V jutranjem in večernem somraku pa je magija preobrata, rad sem prisoten...
miko :)
hvala
lp
pi
... tudi jaz
hvala, Svit
lp
pi
Me veseli, Irena. Pozdrav.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!