Nisem poslušala tvojih besed
prepričana
da zavajaš me
ker ti je moja ljubezen odveč
ker prevroče ljubim te
Nisem videla žalost v očeh
ki se ti svetila je iz njih
mislila sem
ne ljubiš me
čakala sem na tvoj nežni dih
Ko sem spoznala
da motim se
nisem več našla tvojih oči
iskala sem te na vsaki poti
iskala sem te
vse dneve in dolge noči
Ko sem te našla samega v dežju
s poljubi sem brisala tvoj moker obraz
ti pa bolno jecljaL si mi
da ne rabiš od mene nobeni okras
Da srečen si z mano
ko se najini prsti prepletajo
in nesrečen ob meni
ko najine misli se znova zapletajo
Ne rabiš ničesar in nič od življenja
želiš le
da moje oko te gleda
da dajem ti nežnost in toplo ljubezen
in da zgubijo se lica mi bleda
Sva dalje delila korake po poti
ki jo življenje ponuja
sva iskala radost in lepoto pomladi
ko se srce srečno prebuja
Bog je naklonil nama nekaj srečnih noči
ko sem v tvojem objemu dehtela
ko so se solze vse posušile
in jaz ponovno sem zacvetela
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!