SPOMIN NA PRVO LJUBEZEN (sonet)
Nekoč si me ljubil, vse zdaj pozabil.
Ne pišeš, ne kličeš, si kar izginil.
Nekam v ozadje si mene zarinil.
Kar sem ti dala, si pač uporabil.
S tišino si me v samoto porinil,
vse kar si rabil, si zase pograbil.
Se včeraj si me na kavo povabil.
Ni časa danes, si stike prekinil.
Vem, da le v sanjah te bom še objela,
v te čokoladne oči se zazrla.
Sladke poljube v spomine zajela.
Zame ljubezen je v tebi umrla,
nisi dovolil, da bi zaživela,
v tvojih očeh je več nisem uzrla.
Prva ljubezen se je izgubila,
v meni ostali so nežni trenutki,
to so povezani s tabo občutki,
ko sva oba se zares še ljubila.
Pesem mi je všeč, vendar naj opozorim na velelnega glagolski naklon v verzih, ki potem pesem povsem zarobi, da ne zadiha izrazno svobodno.
Lp! Milan Ž.
Hvala, Milan
Ali lahko dobim primer, da si znam predstavljati
Lp. Olga
Aha, ja, poglejmo:
Nekoč si me ljubil, vse zdaj pozabil.
Ne pišeš, ne kličeš, si kar izginil.
Nekam v ozadje si mene zarinil.
Kar sem ti dala, si pač uporabil.
No, ne gre ravno povsod (v tej pesmi) za velelni glagolski naklon, kot sem napisal, ampak vsi verzi imajo na koncu glagol, skoraj vsaka poved.
To je moteče zlasti pri daljši pesmi. Nekateri verzi še posebej izstopajo, ko je hitro prepoznan porušen naravni vrstni red besed:
Sladke poljube v spomine zajela. (Sladke poljube zajela v spomine / V spomine zajela sladke poljube).
Lp! Milan Ž.
Hvala za obrazložitev, se bom potrudila urediti.
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
- 08. 09. 2023 ob 01:17
- Prebrano 161 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 65.89
- Število ocen: 3