Pisane barve življenja nam snujejo neskončne korake,

v zavetju topline ljubezen briše napake.

Ko sonce posije, nov dan se rodi,

ko bližina zapoje, smo skupaj mi vsi.

Nevidna je sila v življenja prišla,

za seboj je strta srca pustila, počasi odšla.

Odšli so spomini, odšla je mladost.

Prišli so strahovi, gradijo nov most.

Hvaležen za jutri, za dobre ljudi,

da skupaj še dolgo živeli bi vsi.

Ob tebi so vsi, ko se rodiš,

zaupajo vate, ko srečno živiš.

Nekoč še kot tujec, a danes kot brat,

greva življenju nov smisel dodat.

Gradimo mostove, življenja poti, le z jutrišnjim dnem trdnejši so vsi.

Je ključno spoznanje, da skupnost si ti – nisi več sam, s teboj smo mi vsi.

M_a_r_k_o