Vsako noč,
ko ugasnejo luči
in se na zemljo spusti tema,
ko na nebu zasije luna
in zvezde odprejo svoje prelepe oči,
se zame prične iskanje.
Po nebu drvim na krilih teme,
udobno se namestim,
da ne zdrsnem v globino,
svetle zvezde mi kažejo pot.
Ves čas se oziram čez ramo,
saj se mi zdi,
da me opazujejo žareče, zlovešče oči,
ki spremljajo vsak moj gib.
Nisem dobrodošla,
počutim se kot vsiljivka,
vendar vztrajam vse do jutra,
saj bom morda ravno to noč našla,
kar iščen že zelo dolgo,
a se mi spretno izmika.
Morda bom našla sebe,
izgubljeno v temi.
Pozdravček, Darja, saj veš, da lahko pesem spreminjaš tudi na mestu objave? Klikneš gumb Uredi, spremeniš, kar želiš, nato znova klikneš Objavi.
Glede pesmi se mi zdi, da bi jo še nekoliko sčistila (malce preveč pojasnjuješ):
Vsako noč,
ko ugasnejo luči
in se na zemljo spusti tema,
ko na nebu zasije luna
in zvezde odprejo svoje prelepe oči,
se zame prične iskanje.
Po nebu drvim na krilih teme,
udobno se namestim,
da ne zdrsnem v globino,
svetle zvezde mi kažejo pot.
Ves čas se oziram čez ramo,
saj se mi zdi,
da me opazujejo žareče, zlovešče oči,
ki spremljajo vsak moj gib.
Nisem dobrodošla,
počutim se kot vsiljivka,
vendar vztrajam vse do jutra.,
saj bom
Mmorda bom ravno to noč našla,
kar iščem že zelo dolgo,
a se mi spretno izmika.
Morda bom našla sebe,
izgubljeno v temi.
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Pozdravljena,
bom razmislila.
Hvala za komentar.
lp
Darja
Komentiranje je zaprto!