
ob poskokih se zaniham od tople kože
in spet padem v jamico med ključnicama
z ribnika šepetajo jeziki domačih vonjav
kratka živost zamahne s prozornimi krili
na gladini se odslikava senca kačjega pastirja
izgine v trstičju
ena sama solza naredi v jantarju mehurček
za dneve
ko sem lahko lebdela med kapljicami sonca
in jih nosila
od ust do ust
Odličnaaaa pesem, draga Irena!
Se mi je vsedla, tam nekje v jamico, med ključnicama.
Objem, Marija
Marija,najlepša hvala.
Leti še dolgo od oči do oči, od ust do ust, z besedo, ki sije.
Vrvice in verižice pač so.
objem
pi
Vse, prav vse se shrani. Zato nič ni podarjenega brez sledi. Čestitke!
Milan Ž.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!