Ugasnilo je moje sonce,
mrak z vso težo lega name.
Veke postajajo mi težke,
mislim si - ta svet ni zame.

In stojim na robu brezna,
gledam temo v globini,
solze po licih mi polzijo,
dol me vabijo spomini.

Čutim roke že na sebi,
krike žalosti,obljube,
da v hladu te samote
vedno imela tvoje bom poljube...

Le še en korak me loči,
le še ena solza črna,
da pustim se temi ujeti,
da prepustim se objemu trnja...

A potem začutim roko,
kakor žarek me objame,
prižge majhno lučko v meni...
vem - še je nekje ljubezen zame....

cmera