Naj se z naslednjim dnem v večno jutro prebudim,
obliža tople postelje nikoli ne izgubim.
V rokah za vedno turško kavico držim,
od nje tako omamen vonj da kurjo polt dobim.
Naj svetlo sonce večno vzhaja,
nebo marelično se širi iz raja.
Žarek z lizanjem vrhov vztraja,
a višje se ne dvigne, le tam obstaja.
Naj se z naslednjim dnem v večno jutro prebudim,
v svežini in obnovi svojih misli se izgubim.
Izgubim ali zgubim?
ne vem pa kako iz absolutnega iskoči žaba. veš ti?
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žabji_Goslač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!