Gledam v nebo
in iščem sivo ptico
ki pela mi vse dneve je
ko jokala sama sem
pred bodečo žico
Je nisem našla na zeleni trati
tudi v nebo ni poletela
nisem slišala glasu
in nisem videla oči
podoba njena je zbledela
A nekaj je hotela mi povedati
da on podobo mojo riše
da ni pozabil me
čeprav srce je pravilo
naj iz spomina me izbriše
Hoče mi povedati
da še vedno ljubi moj obraz
da ljubi solzne moje oči
in da njegove misli
ljubezni prave so dokaz
A skrivam se pred njim
in me ne more prepoznati
čeprav želela bi roko
da boža nežno me
in želim pri njem zaspati
Spala bi vse dneve in noči
se z jutrom zlatim bi budila
solznih lic z iskro v očeh
pred bogom bi klečala
in vse dneve zanj molila
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!