Odštevam
Odštevam jutra, ovita v meglo,
odštevam dneve s soncem v zenitu,
večere odštevam, ko tik pred nočjo
skončajo dan v nekem bledem svitu.
Boginj ni več, ne angelov, hudiča
in premica se zdi vse bolj daljica,
seštevek ur je zdaj edina priča,
da smisel je ležeča le osmica.
Pa toliko nekoč bilo vsega je.
Nesmrtnost skoraj kot zagotovljena
a vera v vse spodjedla je smehljaje,
ovita v belo tam nas čaka žena.
Obtolčen brod je. Jambori spuščeni.
Na krmi ni krmarja, ne mornarjev,
molitev ne pomaga, ko zgubljeni
zdaj klečeplazimo se krog oltarjev.
Moj kapitan je siv in star in slep.
V kajuti svoji zliva vase rum.
Zdaj barka mu je dobrodošel oklep,
že zdavnaj zgubil vse je in pogum.
ne sekiraj se. neka kitajska ladja se je na avtopilotu zaletela v otok. neka krava je iz aviona padla direktno na ribiški čoln sredi oceana. povsem razumem kapitana.
lp, m
Miko, ni panike. Hvala!
B.
Brezinbor...Pesem se mi zdi zelo lepa.....sicer pa...kaj bi brez vere v ležečo osmico...pravijo pa tudi: kdor ne zna moliti, naj gre na viharno morje....potem ima tudi odštevanje Smisel....
Lep pozdrav,
Majda K.
Hvala za vrstice, Majda. Me veseli, da se ti zdi pesem lepa. Ja, bolj temačna je verjetno za marsikoga.
Pozdrav!
B.
Čestitke k bivanjski pesmi, ki previharja zasidranost in pojemanje ...
lp, Ana
Ana, hvala! Me veseli in daje vzpodbudo za naprej!
Lep pozdrav!
B
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
- 30. 08. 2023 ob 11:51
- Prebrano 254 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 66.21
- Število ocen: 6