Kričim, a ne pomaga /AD sonet
Kot star fakir potika se moj duh.
In z njim usahnil je še vir besed,
ki, sem in tja, kapljal je na papir.
A On, nepridiprav, je slep in gluh,
za prazen list, ki ga zada nered.
Zdaj res mu ni - za črkarski drobir.
Zaman grizljam si ustnice in kri,
kot sladka solza, z žnabel mi mezi.
Medtem pa, premeteni ta lenuh,
(da brezo bi lahko objel ob treh),
spuhti vsak dan, kot veter potepuh.
Veselo smukne v gozd po stranpoteh,
kjer zvit kot klobčič in prepoln vseh muh,
uživa v zelenilu. Kar ni greh.
Hvala, Lidija.
Lep večer ti želim!
Draga Marija, resno in z vso odgovorostjo ljubiteljice poezije si se poglobila v svoj prvi AD sonet. Vem, da si perfekcionistka in da tudi v procesu pesnjenja težiš k popolnosti, zato pa nam zdaj v branje lahko podarjaš čudovito pesem, v katero si vložila veliko truda in pesniške spretnosti. Občudujem tvojo vztrajnost, ob doseženem cilju pa ti k podčrtanki iskreno čestitam
in ti želim mirno noč,
Breda
Zanimljiv sonet...
Nisam baš do sada vidio ovu formu.
Čestitke na podčrtanki!
Ivan
Hvala, Ivan!
Bodi lepo pozdravljen,
M
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
- 29. 08. 2023 ob 13:21
- Prebrano 962 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 431.08
- Število ocen: 17