Enkrat, davnega julija sem zapisal,

da tisto ni bil moj Mali svet,

bilo je le mojih 5 minut

pod cestno lučko Petrove gore.

S pisalom brez rime

sem nekaj vneto pisal …

zdaj vem — meni drago za spomine.

Ko je ugasnila zadnja cestna lučka

in je zaigrala prijetna tišina,

so začele padati zvezde,

mogoče meni v pozdrav,

da sem pravočasno vse končal

in bil skoraj prepričan,

da je čas zaustavljen …

In je tudi bil … a samo za 5 minut …

za moj Mali, a Veliki svet.

Še odmeva v meni »pozabi, če lahko«,

še danes blizu tisto je slovo

in tišina …, ki enkrat vsem zrosila bo oko.

Ona s časom zbriše vse sledi,

samo v pesmi obživi.

F2#Caki