so tihe vode
kamor ljudje hodijo
po žlahtno svinčevino
srebrnino svojih obrazov
po veke migljajoče zrklovine
in bleščice prosojne gladine
pod katerimi trepetajo
kamni in ožilje
vsega kar raste v globine
so ljudje ki ob tihi vodi
loščijo trnke svojih misli
in so misli ki znajo biti zvite ribe
ki si iz oglodane vabe
naredijo skrivališče
za naše najbolj grajajoče čute
Izjemno intenzivna pesem o poglabljanju vase, razmišljanju ...
Hvala, sem vesela vajinega žuborenja ;-))
Lep pozdrav!
močna pesem, ki predvsem z bogatimi in domiselnimi simboli podreza v bralčevo zavest.
Čestitke,
LP, Lidija
Hvala, Lidija!
Veselo ti maha breza ;-)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!