Zakladi
skriti med glasnost vsakdana
kot neme školjke odmetani v nevidnost
zbadajo nas
mi pa bežimo mimo izložbenih oken
se spogledujemo z odsevi
občutimo pomembnost obstoja
lovimo prhutajoče ptice v svoja srca
jih udomačimo
dokler se nam ne uprejo
nas koljejo navznoter in navzven
v smehu so otrple sinapse
v votlini je perje
kri
in zakladi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 24. 08. 2023 ob 01:26
- Prebrano 279 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 40
