Utrinki 7: Ti
Tako daleč je tisti brin,
nekje ob morju,
da je le še bledikav spomin
in pripoved iz tvojih ust,
oboje.
"Blin!" sem vpil
in mu tekel naproti
in ti si hodil za mano,
v sivi obleki,
neskončen in moj,
za vedno,
ker čas še ni obstajal
in je bil svet pravljičen,
strašen in čudovit hkrati,
in so bili smeh in veselje
in krokodilje solze
v leseni hiški
v senci borovcev
na začetku mojega štetja.
Trganje iz otroštva in hkrati vračanje, ki se kaže vsebinsko in oblikovno z nihanjem med preprostostjo besed časa otroštva ter težjih slogovnih besednih zvez bremena sedanjost. Čestitke!
Milan Ž.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: botermesec
- 23. 08. 2023 ob 19:00
- Prebrano 217 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 232.98
- Število ocen: 8