Zatrenutek sem izgubil stik z realnostjo, sprehajal sem se s svoji psom, na kar me je kar naenkrat preletel vonj takšne lepote, ako ta občutek ki sem ga doživel ni bil najmilejši potem nevem kaj me lahko še dočaka. Spreletev sem obzorje katero bilo mi je na dlani. Oh, brat moj ta milina ta prevzeta borba barv. Ta otroška razigranost oblakov je za trenutek spreletela moje srce. Vrtel sem se okrog in gledal in iskal vsak košček nebes v katerih sem stal. Jooj in ta von ta vonj mi je narisal brezmadežni nasmeh na obraz. Počutil sem se mlado. Počutil sem se srečno. Počutil sem se igrivo. Želja bila se mi je ustavit in čakat kdo prej umre. Ta trenutek ali moja duša. Zgleda da so se njemu štela zadnja leta če ne bi ti ne pisal tega pisma ampak še dalje okušal to milino katero Bog za nas je ustvaril in jo položil predme. Ah da ta trenutek bi za vedno bil ob meni.

Jure Krajnc