Ko ti ujma odnese vse,
ti ostane le še to kar si.
Poti, ki si jih prehodil,
ti jih ne more
nihče in nič vzeti.
Grižljaje življenja,
ki si ga okusil,
nosiš v svoji biti.
Vsa ljubezen,
ki si jo dal in jo prejel
je absorbirana
v tvojem svetlobnem telesu.
Vsak dotik
s katerim si se dotaknil,
ali bil dotaknjen,
je kot pečat,
ki ne bo nikdar izbrisan.
Več praznine ko je okoli tebe,
glasnejši je odmev,
ki se od golih sten
odbija nazaj vate.
Prišel si, da izgovoriš neizrečeno.
S posvečeno posodo,
da ubesediš
kar čutiš sam
in čutijo drugi.
Da v najgostejši temi
pred jutranjo zarjo
s svojo mehko dlanjo
sežeš pod srajce mnogoterim.
Jim s svojim čutečim dotikom,
s toplino diha svojih besed
pomagaš celiti rane.
"Vse kar je bilo prizadeto iz neljubezni,
lahko ozdravi le ljubezen."
Bivanjska pesem, ki se prebudi ob nesrečah, ko se morda korak za hip ustavi in je potrebno ponovno razmisliti o življenju in tudi o tem, kaj je pomembno. Čestitke!
Milan Ž.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Hovk
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!