Še enkrat zdrsni v mojo noč
želim verjeti vate da dihava isti zrak
še enkrat zdrsni s črko po črko
do najine besede brez glasu
kot z dlanjo ped po ped
po delih bujnega telesa
preden ujameva ritem
ko ranljiva zakriliva v zamaknjen čas
da se z vlažni južnim vetrom zgodi najlepše
še enkrat zdrsni med tanke in lepljive mreže
in mi pokaži pot objemov nog
tisto vihravo pot
ko odjadram v tvoje temno dno
in ne ostanem sam in nebogljen
ko lačen s črko po črki
zaživim v najini besedi brez glasu.
Suzana Kavka