V zvoniku odbila

je ura poldan

in dan se prevesil

je v popoldan.

Drobne deklice, dečki

pod vasjo smo se zbrali,

da skupaj v šolo

bi se podali.

Torbe na ramah

so nam visele,

glavice mlade

si znanja želele.

Pot v šolo 

bila vaška je cesta,

po kolovozu,

čez travnike,

vse tja do mesta.

Tam zgradba 'mogočna'

nas je pričakala

in množica šolarjev,

se je vanjo pognala ...

Na mizah črnilniki,

v naših rókah peresa,

po črtanih zvezkih,

smo pisáli čudesa.

Halje pred packami

so nas varovale,

da skormne obleke,

bi čiste ostale.

Tovarišica želela 

nas je dobro spoznati,

sočutna in blaga

bila je kot mati ...

Še lepša od šole

bila pot je domov,

po vseh stranpoteh,

na naših postankih,

veselje in smeh!

Ta pot se zavlekla

je včasih v ure, 

po kokošnjakih,  

že spale so kure ...

Ko prišli smo v vas,

bile luči so prižgane,

starši pa imeli

besede odbrane.

tolminka