
Življenje se spreminja
in marsikaj izginja
pred našimi očmi,
o, ni več tistih dni.
Kje znanci so, ljudje,
ki hodili so v gore?
Po planinskih teh poteh
si slišal vrisk in smeh.
Domača govorica
po planinah je zvenela,
po naših štalah, stanih,
je bilo obilo dela.
Iz doline, vseh vasi,
živino so prignali,
čez poletje tam ostali,
svoje krav'ce odpaš'vali.
Pastirji in sirarji
planine so ljubili,
vsako leto se vrnili,
se kljub delu veselili.
Takrat se nam je zdelo,
da tako se bo živelo,
a kako hitro je prešlo,
kar je nekoč bilo...
Tradicija je sveta,
prihodnost nam obeta.
Kar so stari naučili,
so mladi osvojili.
Ko se ta nit pretrga,
je škoda narejena,
navada stara, klena,
ne povrne se nobena.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tolminka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!