Včasih besede ubijejo
Porezane korenine
Odvržene nekje na Notranjskem
v" kofe" Ljubljanice...
Moje čelo
Po sredini razparano se izvotli
Ničesar bolj praznega ni
Ubitega, pohabljenega
Nekaj v meni umolkne, zakrkne
Odmre
Vse kar je kdajkoli kričalo
Se je izsušijo
Svetloba ki jo proizvaja je hladna
Njen spekter odsekan
Gledam stvarem strmo v oči
Tudi ko bodejo
Sprejmem opravičilo
Ga použijem
Odlomim posušene poganjke korenin
V novo posodo nasujemo substrat
Vanj posadim staro rastlino
Dobi oporo
Po nekaj mesecih dobi liste
Ter nastavi popke za cvetenje
A cvet ni nikoli zadišal
zato so rekli, kdor obvlada svoj jezik, obvlada vse telo. blekneš kaj v jezi ali ker sam razpadaš in potem je pozno.
so pa še težje stvari.
v vsakem primeru oprosti, če sem te kdaj užalil.
lp, m
Nikakor in nikjer me nisi užalil, kot nihče na portalu.
Lahko le rečem, če nadaljujem tvoj stavek
ja so pa še težje stvari, manjvrednost, ponižanje...
Hvala ti miko za branje in misli
Lp, M
Hvala levček za to pesem.
Tudi sama sem se večkrat tako počutila, občasno se še vedno.
V mislih sem s teboj!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
- 14. 08. 2023 ob 19:27
- Prebrano 211 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 111.84
- Število ocen: 5