Po pločniku drobila sem korake

dež zalival je moje telo

vsa premočena sem gledala oblake

in naj sonce posije

sem prosila nebo

Kmalu so se skrili vsi oblaki

in sončni žarki zalili so zemljo

moji koraki pa še vedno

po pločniku so se drobili

ćeprav že zdavnaj je svetilo

modro nebo

Ustavila sem se pred  težkimi vrati

udrihala po njih  z vso močjo

končno so se vrata le odprla

zagledala sem črne oči

v trenutku strah me je objel močno

So oči mi nekaj govorile

a nisem mogla razbrati besed

in v trenutku sem začutila

da me žge njihov pogled

Le kaj govori neznanec pred menoj

jaz sem hotela priti do tebe

da bi začutila tvojo toplino

in pogled bi grel me tvoj

Tedaj  spoznala sem resnico

da tebe ni za temi vrati

zastonj sem te iskala tukaj

ne morem več pred vrati stati

Takrat neznanec se je nasmejal

zabaval ga je moj strah v očeh

vedel je

da sem ljubila te

in zanj je to predstavljal greh

Ni znal razumeti mladih src

in da bom iskala te vse dni

težka vrata niso preprečila

da bi se sprijaznila

da te ni

Zato

kjerkoli si obstal

te vedno bom iskala

nosila v svojem srcu

najlepše pesmi tebi darovala

Milena