Magična praznina
nič ni več isto
odkar je praznina dahnila svoj da
vhodna vrata se utrujena odpirajo in zapirajo
brez pozdrava
brez močnega objema
copati so še vedno v omari
štedilnik je hladen
ne ljubi se mu kuhati čaja
hladilnik je prazen
le mleka za kavo nikoli ne zmanjka
kuhinja pogreša čokolado in led
televizija se neusmiljeno trudi
da je vedno zaposlena
a jo ujamem
kako strmi skozi okno
in slika se ustavi
ko je vse motno in mokro
računalnik neprestano klepeta
da le ni osamljen
pralni stroj se smili sam sebi
poln vode
diši po jasminu
in se sprašuje
kaj je smisel čistih spodnjic
belih robčkov
ki se prepojeni s solzami namakajo v kalni vodi
kopalnica te pogreša
spušča kaplje po modrih ploščicah
še vedno ne more verjeti
da je nisi vzel s seboj
še vedno ne more dojeti
da ni pesmi brez posluha
in ogromno pene za britje
ne velikih brisač po tleh
in vse naokrog spolzko
zavese preštevajo minute in ure
opazujejo
kako sonce vzhaja
slišijo
kako sonce zahaja
dan za dnem
cvetlicam na balkonu še nisem nič rekla
le kako naj
ko pa še vedno mislijo
da si na počitnicah
in da se vračaš jutri
vedno je jutri
in spalnica je zaprla oči
vse kar si želi
je le spati
izgleda da ji je tako najlažje
a ponoči slišim blazine
kako ihtijo
in brišejo solze v rjuhe
kako kričijo v zid
in se v krčih zbudijo
odkar je praznina dahnila svoj da
vhodna vrata se utrujena odpirajo in zapirajo
brez pozdrava
brez močnega objema
copati so še vedno v omari
štedilnik je hladen
ne ljubi se mu kuhati čaja
hladilnik je prazen
le mleka za kavo nikoli ne zmanjka
kuhinja pogreša čokolado in led
televizija se neusmiljeno trudi
da je vedno zaposlena
a jo ujamem
kako strmi skozi okno
in slika se ustavi
ko je vse motno in mokro
računalnik neprestano klepeta
da le ni osamljen
pralni stroj se smili sam sebi
poln vode
diši po jasminu
in se sprašuje
kaj je smisel čistih spodnjic
belih robčkov
ki se prepojeni s solzami namakajo v kalni vodi
kopalnica te pogreša
spušča kaplje po modrih ploščicah
še vedno ne more verjeti
da je nisi vzel s seboj
še vedno ne more dojeti
da ni pesmi brez posluha
in ogromno pene za britje
ne velikih brisač po tleh
in vse naokrog spolzko
zavese preštevajo minute in ure
opazujejo
kako sonce vzhaja
slišijo
kako sonce zahaja
dan za dnem
cvetlicam na balkonu še nisem nič rekla
le kako naj
ko pa še vedno mislijo
da si na počitnicah
in da se vračaš jutri
vedno je jutri
in spalnica je zaprla oči
vse kar si želi
je le spati
izgleda da ji je tako najlažje
a ponoči slišim blazine
kako ihtijo
in brišejo solze v rjuhe
kako kričijo v zid
in se v krčih zbudijo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sheeba
- 04. 09. 2009 ob 16:59
- Prebrano 924 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 280
- Število ocen: 8
