Roke stegujem v nebo

angeli se mi smejijo

gledam jih v njihov obraz

in kmalu pred mano zbledijo

Eden pa le ostane

in me radovedno  sprašuje

 če sem srečna na Zemlji

kjer ljubezen in sreča domuje

Z veseljem mu odgovorim

da na Zemlji je prelepo živeti

da kruha in vsega je dovolj

in da nam ni potrebno trpeti

Začuden zamaje z glavo

in zaslišim njegov glas

zakaj pa ljudje molijo k bogu

če srečen  je njihov obraz

Želela bi mu odgovoriti

pa misli mi pravijo

da ne vem

zakaj v cerkvi klečijo

a povedati mu to ne smem

S svojo roko mi lice objame

in nežno se mi nasmeji

bodi srečna

mi pravi

četudi nisi med angeli

Vem

kaj čutiš in misliš

mi dalje govori

ko se dotakne moj'ga srca

vse znova zbledi

Milena