če hočemo postaviti vse na glavo mora vse glavo imeti čemu bi jo sekali preč
padec železne zaveze ni dvignil zavese megle ki je potučkala svet lepe vide
da sta laž in resnica sparjeni v eno čudno gmoto v žveplo bruhajočo pošast
najhujši je domači okupator ki se obnaša kot star pijanec ki doma pretepa
svojo lačno deco ženo in domače živali v gostilni pa vso sebi primerno srenjo
napaja brez konca in kraja juhu in se razdaja kot dobročinitelj a rodu lastnega
mučitelj je le svojati učitelj in sebe samega poln mora dobro biti na preži da
se ne spotakne saj se kaj hitro zgodi da se mu ego razleti na drobne koščke
ki sekajo v oči v srca in v duše ljudi kot šrapneli granate ki ranijo revne kakor
bogate naj bo gospodarje ali copate ves zbor finih dam in razvajene pljuvače
svojih razvajenih mam ki jih ni svojih otrok temveč le svoje nemočnosti sram

Tomaž Mahkovic