ne moreš več brez smerokazov

nedolžnost v njenih očeh

pa je morala že imeti okus

da sta zamudila

izpadla iz nečesa

se zmeraj ranila

poslej

iskala bistre vode

sladka je bila gniloba

poprej nevidna

zdaj četudi vidiš

da je greh

biti zoper sebe

v neštetih

tako bisernih oblikah

le tečeš z volkom

in si utrjuješ steze

pod mesecem ki spi

v modrinah

pod globinami

ki so zvezde 

izjokale

miko