Razpada hiša, kjer včasih je bila pekarna,

a vrtnica cveti, dehti kot da je včeraj;

spomnim se gospe z nasmehom zlatim,

ko izročila mi je žemljo za pet par.

Blizu tik ob cesti bil  kovač je.

Vsem nam okoli hiš naredil je ograje.

Delavnica bila je temna in ognjena,

a stric kovač prijazen, dober človek!

Tam naprej vabila nas je špecerija;

v njej prijazna Olga in bonboni

in dedek, ki se rad je včasih šalil,

da bi kákal rad in je dobil kakáv.

Tik ob cesti Mariborski zid z bršljanom:

nekoč pokopališče s cerkvijo svete Marijete.

In malo dlje Novačanova vila in gramozne jame,

kjer pesek sta kopala in vozila Čatrov Karel, Miha.

Vse to premoglo lepo je naselje Šmarjeta – Celje.

Zdaj tu panoji so z reklamami za telefone,

za "okusno in domačo hrano" v Citycentru ...

Odšli so ti počasni časi; le kam se nam tako mudi?

Nada