Vsi moji zastoji, razcepi in razcveti so trampolin do višav.
Tam ni podivjanih demonov,
ki bi grizli do kosti.
Le veter, oblaki in lahkotni spevi,
ki popeljejo daleč od razpotij.
In tudi, če ta tam so,
levo ali desno,
bom vseeno stala pred teboj.
Vem, kaj me bo pripeljalo do tebe preko sebe in s seboj.
Moje javno priznanje vseh svojih aritmij.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tina Pegan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!