Sta polža dva navihana,
nerodeža, vsa slinasta.
Pot sta si načrtovala,
rada svet bi raziskala.

Pamet si hudo bistrila,
med in roso zraven pila.
Polžje knjige vse prebrala
in  na  koncu  si  dejala:

"Lahko na poti se zgodi,
da lije dež, močno grmi.
Hiški bova s sabo vzela,
in za varnost poskrbela."

"Dom s seboj poneseva,
da se nadlog otreseva.
Dobro  bova  se  spočila
in  oddih  si  privoščila."

Še  modrujeta  junaka,
vrana pa na plotu kraka:
"Jutro mrzlo trosi roso.      
"Aj, me zebe v nogo boso."

Sta vrano polža slišala,
in se  hitro  odločíla:
"Kaj hočeva, je že tako,
da zunaj mraz je in mokró."

"Hiški bova zalizála
in to zimo pač prespala."
Sta polžka srečna zdaj oba,
ker zgodba dobro se konča.

triglav