v odprto okno vrisana noč
zamolkla in vroča
brez vetra
brez diha
luna se sprehaja prek neba
na poti v sen
te zasuje
z milijoni strelic
šumenje v ušesih
preplavi tišino
čričji spev
(od nekje blizu)
te zaziba v nič
zazvoni budilka
v sivini zaman iščeš
pomežike kresnic
Pred časom objavljena.
Potem velikokrat popravljena, zdaj sem končno zadovoljna z njo.
Lp, Ivanka
Skrbno zložene besede prepričljivega odtisa poletne noči. Priznam, da me je v začetku malo zmotilo "luna se sprehaja", ker je bolj realen "prehod lune preko nema", pa vendar, je ta sprehod njen vsakdanji ritual, kar lahko pesmi doda širino. Lahko pa se to res zdi, kadar je nekaj drsečih oblakov na nočnem nebu, kakor bi se luna sprehajala po nebu med njimi. Čestitke!
Milan Ž.
Milan, najlepša hvala za čtici, še bolj hvala za mnenje. Sem polaskana, obenem sem se zamislila. Res je samo verz v katerem se luna sprehaja, manj realen. Naj napišem tudi, da sem se s tem verzom veliko ukvarjala. Mislim, da je luna najprej drsela čez nebo. Potem sem imela: luna preči nebo. Morda bi bilo dobro ta verz popraviti v nekaj bolj preprostega. Čeprav občasno vidim travo rast, gre res samo za prehod lune preko neba.
Prosim ali mi lahko spremeniš. Hvala in lep pozdrav, Ivanka
V svojem komentarju sem želel le izpostaviti, da je potrebno v pesmi vseeno iskati tudi avtorjev izraz, zato se mi ne zdi potrebno, da tu karkoli spremeniš. Naj luna ostane dama.
Lp!
Milan Ž.
Milan, najlepša hvala za pojasnilo!
Lahko noč, Ivanka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!