Seme zaneslo
na plodna je tla,
je vzklilo in raslo
pod obokom neba.
Se je trnje priplazilo
in ga dušilo,
junaško in vztrajno
se je borilo.
Je zraslo in vzcvetelo,
čudovito postalo,
dišeče sadove
nam darovalo.
V hladni zimi
je počasi venelo,
se posušilo
in v zemljo vrnilo.
Ko nova pomlad
je prišla v deželo,
majhno je seme
spet oživelo.
Še lepše kot staro
je zraslo v nebo,
še bolj črvrsto, bogato
je kot prejšnje bilo.
naj cveti, cveti, cveti ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tolminka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!