Prikupna.

LpM

Zanimiva. Ampak prva dva verza mi ne narišeta prepričljive realne predstave; morda ne zaznam pravega sporočila ... Morda pa le zaradi tega, ker se v prvih verzih najprej pojavi nekaj, kar je precej neobičajno.

Bolj prepričljivo bi bilo npr.: 

čeprav bi me nadobudnež
v igri namakal v luži

Se mi pa še vedno zdi, da tudi ta dva verza nista za na prvo mesto, drugi verzi pa so res dobro umeščeni.

Morda bi na začetek lahko dodala še dva nova verza, ki bi umeščenost vrečke začel na kakšnem mestu (ali na način), ki se bolj povezuje z osebnostjo tistega, ki (naj bi) nagovarja(l) v pesmi?

Lp!

Milan Ž.

Otroci se radi igrajo v lužah in njihova domišljija je brezmejna in meni je fajn  igrati se na nenavaden način. Zdi se mi, da s tem povem tudi nekaj o sebi (čeprav, ko sem pisala nisem imela tega v mislih, verzi so sami prihajali brez namena) - da mi včasih paše skočiti iz okvirjev in se samo igrati, se prepustiti nekomu....

Ta verz je kot uvod v igrivo neobičajnost, ki se zgodi v prepuščanju (drugim, ali sebi) - po eni strani se lahko navezuje na drugi verz -ni pa nujno.

Vedno mi je zanimivo, ko se nekdo poglobi v pesem, kot si se ti, in ob tem postanku

še sama najdem v pesmi, ko jo analiziram, zanimive stvari, ki bi šle drugače mimo.

Hvala in lep dan ti želim, pozdrave Nada

Morda bo tisti, ki (še) lahko v trenutku najde v sebi otroka, lažje zajel celotno pesem, sicer pa se bo lahko marsikdo zavrtel na vrvici verzov kakor čajna vrečka, ali pa morda celo pretočil v kakšno skodelico črne luknje ... Čestitke!

Milan Ž.  

Čestitke

Lp. Olga