Skozi doživetja potuje ČAS. 

Med nevihtami izkušenj se vrtinči.

Se vzpenja na vrhove ugodja,

se razblinja v hudournikih izzivov.

Premaguje mejnike zmožnosti.

Igra se v mehki travi,

gleda v svet zvedavo,

teka brez prestanka.

ČAS ostaja isti,

le nam riše gube,

upogiba hrbtenico,

prekrije spomin s tančico.

Oko oslepi,

v temi izgubljeno išče,

kje si ti, zavetje moje,

da oddahnem svoje ude.

ČAS v krogu se vrti.

Starost pa upehano zdaj čaka,

šepa tja v neznano temo.

Energija navdihuje,

telo ne zmore, jadikuje, zaostaja.

Teče ČAS, se ne upeha.

Telo odpove, se zgrudi, umre.

Duša naprej potuje,

v nova doživetja nosi jo ČAS

brez nas.

Ostajajo zgodbe izkušnj, doživetij v ČASU, 

ki brez prestanka potuje

se vedno znova dopolnjuje,

na novo snuje, oblikuje.

ČAS ne meni se za nas.

olgasem