
vztrajno izpirajo spanec, sanje.
Polnijo s praznino,
ki ni ne dobra, ne slaba,
ne lepa, ne grda ...
samo preprosta, mirna
in se prilega kot koža,
kot nepričakovan dotik.
Ždenje v objemu trenutka -
s skrčenimi koleni,
ki jih počasi ližeš.
Nasmeh
še dolgo pohajkuje
okoli srčnih zaklopk.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!