Med kapljicami je gluha tišina.
Dokler ne spolzijo.
Njihov zven je pripoved neizrečene bolečine.
Skozi žarke svetlobne igre
nemo kričijo.
Realnost zaslepi mavrica,
maska sreče,
nad opustošenjem odnosa.
Zaklada ni, je le mit,
ujeta želja v skrinji gorja.
Kapljice soli na rani srca,
neizpovedane resnice,
zakopana pod strahovi
človeškega egoizma in posesivnosti.
Ona je srečna!!!???
Solze so kaplje dežja,
iluzija idile za druge.
da bi lahko bil velik, moram nekaj drastično pomanjšati. kolikšno gorje.
in kolikšno gorje, jasno opažanje, da se ta sekret, imenovan zgodovina, nikakor ne misli končati. sredi krvnega maščevanja je jezus samo blodnja žrtve pred zakolom.
zavedajmo se tega.
m.
čeprav, ali pa ravno zato, ker nikogar ne ljubim bolj. verjetno sem samo prestrašeni kefl.
pozdrav, Olga,
m.
Kaj vse se dogaja za zaprtimi vrati nam nikoli ne bo jasno, dokler se ne zgodi tragedija. Takrat se čudimo, a globoko v sebi smo slutili. Slika za občinstvo je vedno samo predstava.
Hvala za tvoj odziv Miko
Lp. Olga
Hvala za pesem, ki trešči...
LpM
Mateja. Žal je veliko tega, ko zares prisluhne ljudem.
Upam, da bo kdaj bolje.
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!