Ja, kako podlo in ponižujoče, ko sodnik vpraša Pravičnika: "Kaj je resnica?" Še v hudem precepu sem kako naj ljubim sovražnike, ampak preučujem zanimiv predmet: "Nenavezanost."

Šalom.

šalom, Svit. nenavezanost je notranji boj in nikakor ne apatičnost. mogoče vse in edino kar lahko storiš, da bi jasno videl, ker večina nas ima kosmato vest, pa bi kljub temu, premnogi radi drugim pamet solili. čeprav je mogoče molk še najbolj božji, mati vseeno kriči, da bi pregnala zver, ki hoče požreti njenega otroka ... vse ob svojem času.

lp, m

... pa vseeno, na koncu Mir. Lepo si to povedal Miko, hvala.

pozdravljen, Caki. vseeno ni tako enostavno. nastopila je generacija, ki se je učila revidirano zgodovino in tudi starejši smo dokaj pozno zvedeli, da so tudi partizani bili marsičesa zmožni. brez zgodovine pa si lahko vodljiva ovca.

res, kje je resnica. rojevamo se v strukture, prepričanja in mnogi jih preprosto živijo vse življenje, ne da bi prebudili kritično zavest.

delavci, ki so sami proti tistim, ki so na socialni podpori, nimajo nobene razredne zavesti več niti nobenega vedenja o tem, kam se stekajo vsi ti dobički od izkoriščanja dela in bogastva zemlje.

toda, tudi tovarna sanj se je znašla na udaru stavke. morda kdo spet poprime za knjigo.

držite se prekmurci

v vsej tej vodi, ki prihaja.

lp, m

Čestitke k pesmi, ki priklicuje mir v teh nemirnih časih,

lp, Ana

hvala, Ana. na načelni ravni so stvari relativno jasne, praksa, ki jo kaže zgodovina, pa je bolj žalostna. recimo, kaj se zgodi s staroselci, ko število priseljencev naraste in obratno, kaj se dogaja z ljudstvom, ki nima svoje države.

kot da nikakor ne moremo prestopiti neke meje kot civilizacija. 

toda tudi to je jasno, da spremembe se bodo, hočeš nočeš, dogajale. učimo se le kako se dovolj hitro prilagoditi in kaj je pri vsem skupaj najbolj pametno.

lp, m