NEKOČ  JE  BILA  SAMO VOJNA

Raztegnjen na travi zrem v nebo

oblaki sanjavo lebdijo

veter jih nosi udinja razblinja

na horizontu odsevi bledijo.

Leta in leta iste podobe

v umu so puščale vedno nov test

kako so zalivali suha območja

ali grmeli nad bojno zavest.

Zadnje čase oblačne spremembe

so postale raztrgane drugačne

po zgledu na nevsakdanje vate

kot da bi na nebu nekdo oral.

Zaskrbel me je ta videz nebeški

iskal sem vzroke tega gorja

in našel resnico ne daleč od nas

z aerosolom preko njih so sušili tla.

Po dobrem in zlu je samo ena največja

na njej žive migranti sveta

celi svet je kot Evropa pod njimi

oblaki so njihova zadnja želja.

Tudi virusi so se razpršili

naravnih med nami jih skoraj ni

maske so postale pomodna milina

vročina in ogenj je  dodan Satani.

Nevarno je ležati pod nebom

vohuni prežijo na stare ljudi

ustvariti hočejo limit življenja

evtanazija bo v bodočnosti.

Vsi narodi so si sorodni

posamezniki so od nekdaj vzor

oni izražajo skupna dejanja

najslajša beseda je še vedno umor..

tomi