V jutranji zarji se poletje prebuja, kot sanje, ki se razodenejo v svoji polnosti. Vrata neba se odpirajo, razkrivajoč barvno paletko, ki se razliva po horizontu. Sonce se počasi dviga, razprostira svoje žarke, objema svet z ljubeznijo. In med temi toplimi žarki jutranjega sonca se razplamti cvetlica. Njen stebelni vrat se izteza iz teme, izpod zemlje, in se povzdigne proti svetlobi. Njeni listi, kot izprti rokavi, se razgrnejo, da bi objeli svet. Cvetoča krona se razprostira, razkriva svojo notranjo lepoto. Njeni listi so kot zeleni peresi, ki se prepletajo s sončno svetlobo. Njen cvet je kot čaša, polna barvitih žarkov, ki vabi čebele in metulje. In v njenem osrčju, ki utripa kot nežen utrip življenja, se prebujajo sanje, želje, ki se dotikajo neba. Kot ptica, ki se osvobodi iz kletke, se cvetlica razpira, raste. Njeno jedro se širi, se dotika neba, da bi izkoristilo svojo polno moč. Prenaša se skozi zrak, kot plesalec, ki sledi ritmu vetra. Njene misli so kot metulji, ki se svobodno razletavajo, izražajoč svojo neukročeno strast. Poletje, cvetlica in jutro se prepletajo v čarobnem plesu. Skupaj ustvarjajo sliko popolnosti, ki se širi in raste v srčni melodiji narave. In ko cvetlica raste, raste tudi svet okoli nje, razkriva se mu nova lepota, ki je bila prej skrita. Torej, naj se cvetlica še naprej razpira, raste v svoji edinstvenosti. Naj se poletje razvija v svoji polnosti, s svojimi sončnimi dotiki. Naj jutro prinaša nove začetke, polne upanja in lepote. Vse skupaj ustvarja čarobni svet, ki nas obdaja, kjer se vsi lahko prebudimo in rastemo, kot cvetlica v poletnem jutru.

Dražan