ko pa odplujejo ladje
iz pristana
nikoli privezane
kot da jih tam
sploh ni bilo
temno neurje
razčetverja dušo
kakor preluknjan jambor
jo razpenja
med valove in brežine
izgubljena
nemo ječi
v praznih školjkah
Temna plat življenja ... čestitke,
lp, Ana
Hvala za podčrtanko:)
Pozdrav,
Petra
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!