Dolga je pot
v Avignon in
do Camarqua
ker ne maram
hrupa avtocest
in me je strah
velikih mest
Čez gore vodi
v strmih prelazih
skozi pisana mesta
medeče gozdove
dišeče gaje cipres
mimo vonjav sivke
vse do močvirja
med riževa polja
pod senčne krošnje
močvirskih dreves
do morja
v svet mrtvih vod
in črne Marije
kjer je dom
divjih belih konj
lačnih plamencev
in črnih goved
Dolga je pot
kot pekočina
se vleče
brez tebe
do konca