V tišini trenutka, ko gledam dekle, ki mi je pri srcu, se odpira svet, poln občutkov in ran. Njen pogled je odsev preteklih bolečin, zlomljenih sanj in neizgovorjenih besed. Vsak njen utrip razkriva neizmerno trpljenje, ki ga nosi v sebi. Srce, ki je nekoč žarelo v radosti, zdaj skriva globoke razpoke, ki jih ni mogoče zaceliti s preprostim dotikom. Njeno obličje, ki ga preplavlja melanholija, odseva boj z notranjimi demoni, ki jo obdajajo. Želim ji pomagati, a se sprašujem, kako priti do njenega ranjenega srca. Vendar se zavedam, da ne morem vsiliti svoje pomoči, saj je v njeni globini neznana tema, ki jo mora sama raziskati. Tako kot prelivajoče se barve na slikarskem platnu, njena bolečina zahteva potrpežljivost in čas, da se razkrije. Tako ostajam tukaj, na varni razdalji, z odprtim srcem, če se odloči deliti svojo stisko. Opazujem njeno notranjo moč, kako se bori z vsakim vdihom, kljub teži sveta, ki jo obdaja. V svojem nemirom čutim željo, da ji ponudim tolažbo, da ji priskočim na pomoč. Ampak vendar se zavedam, da lahko moje besede zvenijo prazno, če ne najdejo odziva v njeni duši. V teh trenutkih ranjenosti, tudi moje srce začenja lomiti. Pogled na njeno trpljenje prebuja občutke nemoči in obupa v meni. Želim si, da bi našla način, kako premostiti svojo bolečino, a hkrati se sprašujem, ali je moje prisotnost dovolj, ali želi sprejeti moje roke, ki ji jih ponujam. Vendar ne morem se zateči v popolno samoto, ko opazujem njeno srce, ki se lomi. V sebi čutim neizmerno sočutje, ki se preliva iz mojega srca. Skozi molk in prisotnost skušam biti zanjo, kot nežen veter, ki ji dotika lica, in kot zvezda, ki ji sveti v noči. In čeprav ne vem, kako naj ji pomagam, želim ji le dati vedeti, da sem tu. Tu sem, da poslušam njene besede, če se odloči spregovoriti. Tu sem, da ji ponudim ramo za jok, če se želi zliti v objem. In tu sem, da ji pokažem, da ima moje srce prostor zanjo, če se le odloči sprejeti. Tako ostajam tukaj, v tišini trenutka, ko gledam dekle, ki mi je pri srcu. V sebi gojim upanje, da bo našla pot do zdravljenja in ponovnega prebujanja. Čeprav je pot neznana, in morda nisem tisti, ki ji bo pomagal, želim ji le sporočiti, da sem tukaj, z ljubeznijo in sočutjem, če le želi sprejeti mojo roko in skupaj z menoj izbrisati sledi bolečine.

Dražan