Deklice brhke,
deklice mlade,
v zboru stojite.
Deklice lepe,
deklice zale,
kam le strmite?
Vse ste uzrte
v isto smer,
niste pri miru.
Plešete ubrano,
kot ena,
dirigentu sledite.
Zaljubljeno vse
gledate vanj,
a se ne vdate prepiru.
Kako je mogoče,
da vse hrepenite
po istem viru
ljubezni,
svetlobe,
topline
in sreče,
ko ustnic cel zbor
k enemu vleče?
Je smisel
ljubiti,
deliti,
ne zase želeti?
Je smisel
biti
in ne imeti?
Povejte mi,
sončnice zlate.
Je smisel
ljubiti,
deliti,
ne zase želeti?
Je smisel
biti
in ne imeti?
Svit, hvala za odziv.
LpM
Mateja, navdih za to tvojo prisrčno pesem pa prav gotovo izhaja iz enega tvojih številnih področij ustvarjalnega življenja; všeč mi je;)))
LpB
Breda, prisrčna hvala za tople besede, ki pobožajo.
LpM
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mateja Vrhovc Mestnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!