Kje je doma tema?
Temne ulice se kopajo v soju oken.
V soteskah oceanov pleše plankton.
V globokih jamah slišim pesem kapljic.
V noč z neba zrejo zvezde.
Luna prodira skozi krošnje dreves.
Zasnežena pokrajina se lesketa.
Morje vpija žarke sonca.
V mojem srcu je ljubezen.
V otroku je domišljija.
V duši je vesolje.
Je potem tema doma
v lažeh,
v strahu,
v jezi,
v zavisti,
v egoizmu,
v pohlepu,
v zlobi?
Morda, ne vem.
Se zato ljudje bojijo teme?
Hvala za pesem. Sproži razmislek in občutenje.
Tema v naravi je povsem drugačna od teme, ki jo zmore napleskati človek iz svoje najtemnejše notranje teme. Zato pa, sveti, človek, sveti, tudi, ko si v temni kleti.
LpM
Hvala Mateja
Vsi smo luč, le včasih ne najdemo stikala.
Lepo sveti
Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!